O meni

Tereza, kaj pa to kuhaš?

Nikoli si ne bi mislila, da bo kdo to vprašal prav mene! Neverjetno, kako se življenje spremeni v nekaj tako lepega! A začnimo od začetka …

Sedemnajstletna Tereza v drugem letniku gimnazije: kot pri vsaki najstnici je moj dnevni jedilnik vseboval veliko sladkorja in procesirane hrane. Spomnim se, da sem za kosilo najraje segla po testeninah z že pripravljeno omako in dodatkom tune iz pločevinke, za zajtrk pa pravzaprav sploh še nisem slišala. Jedla sem samo enkrat na dan in lakoto zvečer potešila z raznoraznimi čokoladicami ali bombončki.

Kulinarične štafetne palice mi ni predala babica ali mama, saj se kot zaposlena moderna družina nismo veliko posvečali ustvarjanju v domači kuhinji. Mnogokrat smo obedovali kar v restavracijah, doma pa sva z mami včasih pripravili kakšne osnovne mojstrovine. Najbolj se mi je vtisnil v spomin njen slastni tiramisu!

Kmalu pa moja najstniška leta niso bila več tako običajna. Moji boljši polovici je bila postavljena diagnoza – levkemija. Po skoraj dveh letih borbe smo prišli na zeleno
vejo s pozitivnim pogledom na prihodnost. A žal to ni bil konec boja z boleznijo. Svoj 20. rojstni dan sem z mami preživela na onkološki kliniki, kjer sva izvedeli,
da ima raka na dojkah. Kar naenkrat je moja prijateljica, moj vzor in moj steber postala zelo slabotna in ranljiva. Takrat sem ugotovila, da je v našem načinu življenja
potrebna velika sprememba. Bolezen nam je bila v opozorilo. Vsak se je po svoje spopadel z borbo za življenje, sama tudi prek kuhinje, kjer sem se začela učiti
priprave različnih hranilnih obrokov za družino.

Kot družina smo se skupno odločili, da se odpravimo na vznemirljivo novo pot, na kateri bomo negovali in pozdravili naša telesa, ne le za mami, ampak tudi za nas.

Odstranili smo rafinirani sladkor, konservanse in dodatke, ki jih ne znamo niti izgovoriti, in začeli brati etikete na izdelkih! Sprejeli smo preprosto in polnovredno prehranjevanje, na katero je naša generacija v celoti pozabila. Ta čudovita naravna prehrana je pomagala naši družini ne le fizično, ampak tudi psihično. Naš dom so začeli krasiti energija, pozitivnost in novo življenje.

Kuhanje je upočasnilo vsakodnevni ritem, saj smo si vzeli čas za premislek, pripravili jedi, jih v miru pojedli, se pogovorili in si po obedu privoščili nekaj minutk za počitek. Postali smo pozornejši na to, kje in kako je hrana pridelana. Ko si je mami opomogla, sva si omislili zelenjavno gredico in jo skupaj zasadili na našem vikendu. V resnici je bilo tako, da sva naokoli posuli celotno vrečko s semeni. Bučke, paprike, vse, kar imava radi. Zarasel se nama je ogromen grm zelenjave. Ampak je vse uspelo! Še kako sva potrdili pregovor, da ima neumen kmet največji krompir.

Zagrabilo me je popolno navdušenje nad zdravim življenjskim slogom in preraslo v nekaj kar si takrat niti ne bi mogla misliti.

Akademija Matthew Kenney

Veliko sem brala, testirala in se kmalu zaljubila v delo znanega kuharja Matthew Kenneya in v njegovo presno-vegansko šolo. Poleg nešteto elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjala s šolo, in po vztrajnem trkanju na njena vrata sem želela, da me me sprejmejo pod svoje akademsko okrilje z malo finančne pomoči. Moja zagrizenost je padla na rodovitna tla in dobila sem ponudbo za štipendijo! Tako sem skočila v Los Angeles, kjer sem se naučila umetnosti presne prehrane in prvič oblekla chefovsko belo uniformo, ki je pri meni po prvem pranju postala seveda roza.

Sicer trendovske presne prehranske filozofije zares nisem mogla posvojiti niti podpreti, sem se pa naučila ogromno osnov, ki so mi prinesle nove temelje za nadaljnje raziskovanje in pogum, da se lotim prehrane, ki gre tudi čez 45C.

Z zaključkom in novim papirjem v roki sem z zmedenostjo ugotovila, da ne vem kaj naj s tem priznanjem sploh počnem. Odločila sem se, da skočim malce na Novo Zelandijo in sprobam svojo kuharsko srečo tam, zakaj pa ne? Sploh, ker v Sloveniji še nismo vedeli kaj je to chia puding.

Kar kmalu po tej radikalni odločitvi je na vrata potrkal POPovec Branko Čakarmiš in mi ponudil izjemno priložnost, da ustvarimo z ekipo kuharsko oddajo z drugačnimi recepti, takšnimi, ki jih na naših televizijskih zaslonih še nismo videli. Združimo prijetno s koristnim in v oddajo vključimo tudi deželo dolgega belega oblaka in njihove trende zdravega prehranjevanja. In tako se je vse začelo…

Oddaja Zdravo, Tereza!

Oddaja, ki podpira zdravo prehrano ter nahrani dušo in telo. Kuhanje zdrave hrane je lahko hitro, enostavno, predvsem pa okusno! Z oddajo
smo gledalcem želeli približati recepte, ki so preprosti in zdravi, ter razrešiti vprašanje, kako, za vraga, ostati na zdravi prehranski poti ne glede na to, kako stresno
in zasedeno je naše življenje. Oddaja je vpogled v preprost in zelo osnoven način prehranjevanja, a vedno poln kakovostnih lokalnih sestavin.

To, kar počnem, počnem iz čiste ljubezni, ljudem predstavljam uravnoteženo prehrano, ki je seveda drugačna za vsakega posameznika. Predstavljam svoj način, ta pa je lahko izhodiščna točka za vsakega, ki želi poiskati svojo zdravo kulinarično identiteto.

Kuharske knjige zdravo, Teraza!

Mnogi so si predstavljali, da bo to ena izmed tistih oddaj, v kateri bom poučevala o dragih superživilih in različnih nadomestkih. To seveda ni res. Predstavljam enostaven
in uravnotežen jedilnik, na katerem poudarjam pomembnost kupovanja lokalnega in sezonskega ter pridelovanja svojega.

Včasih se malo razjezim, ko slišim komentar, da je zdravo prehranjevanje zelo drag šport, hkrati pa vidim dolge vrste ljudi, ki kupujejo oblačila in različne elektronske
pripomočke, ki pravzaprav niso nujni. Nakupovanje materialnih dobrin, od katerih nam dom poka po šivih, hkrati pa varčevanje pri lastni prehrani se mi zdi sporno.
Hranjenje našega telesa s poceni sestavinami se dolgoročno žal ne izplača …

Raje kupujmo bolj kakovostne sestavine, kot da čez nekaj let plačujemo za draga zdravila in zdravljenje. Ne le da s tem delamo dobro sebi in svojim bližnjim, ampak podpiramo tudi lokalne pridelovalce. Pomembno je, da se vrnemo h koreninam in se znajdemo s tistim, kar nam je na voljo v sezoni in okolju ali celo na domačem vrtu. Prav je, da smo zahtevni in pikolovski pri sestavinah in prehrani, saj s tem podpiramo okoljsko ozaveščeno kuharijo ter vlagamo vase in v svoje telo, s tem pa seveda v zdravje.

S takšno idejo so začeli nastajati prvi posnetki oddaje Zdravo, Tereza! in se oblikovali v nekaj pozitivnega, poučnega, predvsem pa okusnega!

IZDELKI TEREZA’S CHOICE

Trendi zdravega prehranjevanja se zadnja leta korenito spreminjajo. V času, ko sta ponudba in dostopnost zdrave prehrane večji kot kadar koli prej v sodobni zgodovini, se njena izbira več kot naravna. Kljub temu se v Sloveniji nezdravo še vedno prehranjuje več kot polovica prebivalstva. Hkrati pa nastaja zmeda, kateremu trendu slediti in kaj vsakemu posamezniku sploh ustreza. Z rastlinsko linijo Tereza’s Choice želimo ljudem pokazati, da priprava zdrave prehrane ni nobena znanost. Tereza’s Choice predstavlja začetno točko, s katero si kdor koli lahko ustvari svojo prehransko pot po popolnoma svojem okusu. Ker verjamemo, da zdrava prehrana ni stvar peščice izbranih, ampak vseh, ki želijo pisati svojo zdravo kulinarično zgodbo – brez pomislekov in dietnih etiket. Smo lahko prehransko fleksibilni in še vedno zdravi? Uspeh znamke Tereza’s Choice se skriva v priročnosti in v spodbujanju raznovrstnih in uravnoteženih rastlinskih jedi, vendar brez postavljanj prestrogih pravil – dobrodošli so vsi.
Vse izdelke najdete na policah trgovine Hofer.

Joga počitnice Teraza’s choise

Ker verjamem, da ključ do zdravega načina življenja leži tudi v zdravem duhu in gibanju telesa, sem organizatorka unikatnih joga počitnic Tereza’s Choice na različnih lokacijah po svetu.
Sem certificirana učiteljica joge s certifikatom 200 Yoga Alliance RYT.
Oddihi so namenjeni, da si nameniš nekaj dni samo zase, da se ponovno povežeš sam/a s seboj s pomočjo intuitivnih ustvarjalnih delavnicah, vsakodnevno jogo in meditacijo ter kulinaričnim crkljanjem.
Odklopimo se od vsakodnevnega ritma in zaplavamo v okolje prelepe narave.

Tereza’s choise prostor

Kako vidim idejo zdravega načina življenja? Tako, da zazrem raje v preteklost. Vidim prijaznejšo prihodnost ne samo do planeta ampak tudi drug do drugega, ko jedilna miza ne postane bojišče prehranskih ideologij ampak spet stičišče tradicije in preproste misli »manj je več« ali back to basics. Kot pravi znani okoljevarstveni novinar Michael Pollan – Eat food, not too much, mostly plants.